Velik jezikovni model lahko brez težav predstavi zgodovino blagovne znamke in našteje njene najpomembnejše dosežke. Ko pa uporabnik vpraša za konkretno izbiro, ista znamka izgine iz odgovora. Med poznavanjem in uporabo imena obstaja vrzel, ki jo zlahka spregledamo, če raziskujemo samo vprašanja, ki blagovno znamko omenjajo neposredno.
V poročilu »Poljski generativni portret« Grzegorz Miłkowski, avtor raziskave in poročila, to razliko ponazori na primeru Poljske. Raziskava obravnava podobo države v odgovorih šestih jezikovnih modelov, njeni izsledki pa odpirajo pomembno vprašanje tudi za podjetja, mesta in ustanove: ali nas model omeni takrat, ko smo koristni za osebo, ki sprejema odločitev?
Dve vrsti prisotnosti
V glavni raziskavi je šest modelov — ChatGPT, Gemini, Claude, Perplexity, Grok in DeepSeek — podalo 8 400 odgovorov na 1 400 vprašanj v 11 jezikih, ki so predstavljali 12 trgov. Polovica vprašanj se je nanašala na potrebe posameznikov, polovica pa na poslovne odločitve. Iz tega nabora izvira večina odstotkov v poročilu. Skupaj z dodatnimi meritvami, med drugim ločenim testom za podjetja in tematskimi meritvami, je celoten program zajel več kot 14 500 odgovorov. Ena od dodatnih meritev je preverjala, katere osebe, znamke in simbole modeli omenjajo, ko jih neposredno vprašamo o Poljski.
Ta razlika je temeljna. Vprašanje »Po čem slovi Poljska?« meri dostopnost asociacij. Vprašanje »Kaj početi tri dni v Varšavi?« ali »Kam umestiti proizvodni obrat?« pa preverja, katere asociacije zna model uporabiti. Poročilo obravnava odgovore, pridobljene prek programskih vmesnikov v določenem obdobju. Ne meri mnenj ljudi ali učinkovitosti promocijskih kampanj.
V dodatni meritvi »Poljska na vprašanje« so se Chopin, Wałęsa, Kopernik in Janez Pavel II. pojavili v vseh 144 odgovorih na vprašanje o najbolj znanih Poljakih. V podnaboru 1 116 praktičnih odgovorov iz glavne raziskave, izbranih tako, da bi se imena v njih lahko pojavila naravno, se je Kopernik pojavil v 4,5 %, Skłodowska-Curie v 0,8 %, Lem v 0,2 %, Chopin pa v 12 % odgovorov.

Graf 6.2 »Vrzel aktivacije«. Vir: Grzegorz Miłkowski, »Poljski generativni portret«, str. 50
Teh vrednosti ne smemo odštevati, kot da bi šlo za rezultate istega testa: vprašanja, datumi in imenovalci se razlikujejo. Primerjava pa jasno pokaže kakovostno razliko. Ime, ki je modelu na voljo ob neposrednem vprašanju, ni nujno vključeno v odgovor na praktičen problem.
Avtor poročila to poimenuje vrzel aktivacije. Za strategijo blagovne znamke je to uporaben pojem, saj ločuje prepoznavnost od prisotnosti v okoliščinah, v katerih lahko prejemnik dejansko izkoristi izdelek, storitev ali znanje.
Isti model, drugo vprašanje
Najbolj nazoren preizkus te teze najdemo v glavni raziskavi. Ko je šest modelov odgovarjalo na 12 vprašanj »Po čem danes slovi Poljska?«, so se poljske videoigre pojavile v 86,1 % od 72 odgovorov. V 1 116 praktičnih odgovorih se niso pojavile niti enkrat. Tudi ta podnabora imata različna namena, praktična vprašanja pa niso vključevala vprašanj o igrah. Rezultat zato govori o obsegu obravnavanih okoliščin, ne pa o celotni možni prisotnosti CD Projekt ali Witcherja v AI.
Ta omejitev je pomembna tudi zunaj raziskave o Poljski. Če model vprašamo »Ali poznate naše podjetje?«, preverjamo predvsem, ali ga zna opisati. Če želimo razumeti, kakšna je možnost, da se pojavi v odgovorih strank, moramo spraševati o njihovih nalogah, ne da bi navedli ime blagovne znamke.
Vrata, skozi katera ime vstopi v odgovor
Zakaj se Chopin pojavlja pogosteje kot druge osebnosti iz kanona? V 97 % od 134 praktičnih odgovorov, ki vsebujejo njegovo ime, se pojavi tudi Varšava ali Żelazowa Wola. Chopin je povezan s koncerti v parku Łazienki, turističnimi znamenitostmi in konkretnim načrtom potovanja. Solidarność in Wałęsa se pojavita prek Gdanska in ladjedelnice, Kopernik pa prek Torunja in Fromborka.

Graf 6.3 »Vrata«. Vir: Grzegorz Miłkowski, »Poljski generativni portret«, str. 51
V jeziku brand semantics gre za odnose med entitetami — prepoznavnimi osebami, organizacijami, kraji, izdelki in pojmi. Sama povezava »Chopin – Poljska« je splošna. Povezava »Chopin – Varšava – Łazienki – koncert med potovanjem« pa je uporabna pri odgovoru na konkretno namero.
To ne pomeni, da lahko na spletno stran dodamo nekaj imen in tako usmerjamo model. Povezave morajo biti resnične, jasne in prisotne v verodostojnih virih. Vseeno je koristno vedeti, katere povezave že delujejo in katere manjkajo pri vprašanjih, pomembnih za blagovno znamko.
Velikost podjetja ni dovolj
Isti mehanizem je viden tudi v poslovnem delu poročila. V ločeni meritvi podjetij so modeli na neposredno vprašanje o največjih poljskih podjetjih KGHM navedli v vseh 144 odgovorih na to vprašanje, PGE in PKO Bank Polski v 143, PZU pa v 139 odgovorih. V 4 200 praktičnih odgovorih za podjetja iz glavne raziskave se je KGHM pojavil 21-krat, PKO 15-krat, PZU pa enkrat.
Veliko pogosteje so se pojavili ponudniki, povezani z določeno nalogo: Krajowy Rejestr Długów v 143 odgovorih, BIG InfoMonitor v 97, Polskie Sieci Elektroenergetyczne v 95 in No Fluff Jobs v 71. KRD je relevanten pri preverjanju poslovnega partnerja, PSE pri vprašanjih o elektroenergetskem omrežju, No Fluff Jobs pa pri zaposlovanju.

Odlomek iz poglavja 10.5. Vir: Grzegorz Miłkowski, »Poljski generativni portret«, str. 152
To ni lestvica vrednosti teh organizacij. Pokaže, kako pomembna je vloga, ki jo ima ime v določeni situaciji. Blagovna znamka je lahko zelo velika, a nima »vrat« do vprašanj, zajetih v raziskavi. Lahko pa je manjša, vendar opravlja funkcijo, ki jo je v odgovoru preprosto priklicati.
Kako raziskati vrzel aktivacije lastne blagovne znamke
Začnimo z zemljevidom odločitev, ne s seznamom splošnih vprašanj o podjetju. Smiselno je ločiti vprašanja brez imena blagovne znamke, pri katerih bi jo model lahko predlagal, od vprašanj z njenim imenom, ki pokažejo, kako jo model opisuje. Ta pristop je blizu temu, kako opisujemo razliko med SEO-delom in raziskovanjem podobe blagovne znamke v AI.
Proizvajalec komponent bi na primer moral preveriti vprašanja o certificiranih dobaviteljih, proizvodnih zmogljivostih, zanesljivosti dobavnih rokov in trgih dobave. Univerza lahko raziskuje vprašanja o študiju v določenem jeziku, šolnini in življenjskih stroških. Mesto pa naj preveri scenarije za konec tedna, družinsko potovanje ali obisk dogodka.
Pri vsakem odgovoru je vredno zabeležiti več kot zgolj omembo. Ali model blagovno znamko priporoča? Kakšno vlogo ji pripisuje? S katerimi lastnostmi in konkurenti jo povezuje? Kateri viri podpirajo odgovor? Ali model napačno predstavi ponudbo ali znamki pripiše zastarele informacije? Spremljanje odgovorov modelov je smiselno, kadar v zaporednih meritvah zajema iste scenarije.
Drugi korak zadeva vsebine, ki jih lahko pripravi blagovna znamka. Dobro opisan primer uporabe poveže ime podjetja s problemom, rešitvijo, lokacijo in dokazom. Za dobavitelja so to standardi, obseg certificiranja, izdelki, reference in omejitve. Za turistično ustanovo pa konkretne poti, termini, stroški in praktične informacije v jeziku ciljnega občinstva.
Poročilo hkrati pokaže meje takšnih priporočil. V 30 odgovorih na vprašanja o certificiranih poddobaviteljih so se poljska podjetja pojavila v petih. Raziskava ne ugotavlja, ali je bil razlog pomanjkanje gradiv na spletu. Pokaže pa situacijo odločanja, v kateri je smiselno preveriti kakovost razpoložljivih dokazov in nato ponovno izmeriti odgovore.
Prisotnost je proces, ne stanje
Različice modelov in izbor virov se spreminjajo. Posamezen odgovor je lahko zanimiva ugotovitev, vendar ne opisuje trajnega položaja blagovne znamke. Potrebujemo časovno označeno in ponovljivo meritev na primerljivih vprašanjih, trgih in modelih, pri čemer ohranimo tudi vsebino odgovorov.
»Poljski generativni portret« pokaže, da je prepoznavnost le ena od razsežnosti podobe. Pomembnejše vprašanje je: pri kateri odločitvi model presodi, da je naše ime uporabno — in zakaj?
Celotno poročilo Grzegorza Miłkowskega, metodologija in izvorna gradiva so na voljo na spletnem mestu projekta. Več o našem pristopu k raziskovanju blagovnih znamk lahko preberete tudi na blogu Brand Semantics.

